V Srbiji je predsednik Aleksandar Vučić napovedal začetek postopka za spremembo ustave, predvsem v delu, ki se nanaša na delo javnih izvršiteljev, z namenom zaščite državljanov pred prisilnimi izselitvami. Hkrati se v Srbiji pripravljajo na bližajoče se volitve, pri čemer opozicija izraža zaskrbljenost glede pravilnosti volilnega spiska.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je komentiral nedavne incidente in spopade med policijo in protestniki pred Državno univerzo v Novem Pazaru. Po njegovih besedah je bilo manj napak s strani policije in več s strani Bezbednosno-informativne agencije (BIA). Vučić je poudaril, da policija ni storila nič narobe, medtem ko so protestniki, ki jih je označil za 'blokaderje', nasilno ravnali, metali kamenje in situacijo izkoriščali za lastno politično promocijo.

Francoska vlada je potrdila osnutek zakona o avtonomiji Korzike, kljub temu, da ni upoštevala vseh priporočil državnega sveta. Predlog ustavne spremembe naj bi bil parlamentu predstavljen jeseni. Ta korak je sprožil razkol znotraj vlade, saj nekateri ministri, kot je François Rebsamen, predlog ocenjujejo kot kompromis, medtem ko drugi, kot je Bruno Retailleau, izražajo nestrinjanje. Razprave o morebitnih spremembah besedila glede na priporočila državnega sveta so bile prenesene na parlament, kar zahteva predvsem desnica.

Predsednik Slonokoščene obale, 83-letni Alassane Ouattara, je napovedal, da si bo prizadeval za četrti mandat na čelu države. Odločitev je prišla po spremembi ustave, ki je odpravila omejitve predsedniških mandatov. V državi se krepijo napetosti zaradi izključitve številnih pomembnih opozicijskih kandidatov.

Predsednik Slonokoščene obale Alassane Ouattara je napovedal, da bo kandidiral za četrti mandat na oktobrskih volitvah, potem ko so bili njegovi tekmeci diskvalificirani. To je sprožilo vprašanja o legitimnosti volitev in povečalo napetosti, saj so bile pretekle volitve v državi pogosto zaznamovane z nasiljem.

Predsednik Slonokoščene obale, Alassane Ouattara, je potrdil svojo namero za kandidaturo za četrti mandat na čelu zahodnoafriške države, kljub temu da je pred kratkim spremenil ustavo. Ouattara, ki vodi državo od leta 2011, velja za favorita, saj so številnim glavnim izzivalcem prepovedali kandidaturo. Medtem ko mu nekateri priznavajo gospodarski napredek, ga kritiki obtožujejo krepitve oblasti in nasprotujejo njegovi ponovni izvolitvi.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je prek Instagrama sporočil, da ima "velike in pomembne novice za državljane". Napovedal je celovit program podpore narodu, s posebnim poudarkom na srednjem razredu in revnejših ljudeh. Med drugim je izpostavil tudi pobudo za spremembo ustave, ki bi izvršiteljem preprečila odvzem življenjskega prostora.

Azerbajdžanski zunanji minister Jeyhun Bayramov je izjavil, da mora Armenija spremeniti svojo ustavo in umakniti ozemeljske zahteve do Azerbajdžana, da bi dosegla dokončen mir. Za to bi bil potreben referendum v Armeniji. Poleg tega je Bayramov poudaril nujnost razpustitve Minske skupine OVSE. Minister Bayramov se je v Gruziji srečal tudi s predsednikom gruzijskega parlamenta Shalvo Papuashvilijem, s katerim sta razpravljala o strateškem partnerstvu med državama.

Nina Betetto in Primož Gorkič sta pred državnim zborom prisegla kot nova ustavna sodnika, nadomestila bosta Špelco Mežnar in Marka Šorlija. Poslanci so ju na predlog predsednice republike Nataše Pirc Musar izvolili s 52 glasovi za in 31 proti.

Protesti v Nepalu so povzročili porast prenosov decentralizirane aplikacije za sporočanje Bitchat. Kongres je potrdil, da je zaradi nasilja v Nepalu približno 1000 indijskih državljanov obtičalo v državi, pri čemer je zunanji minister zagotovil njihovo varno vrnitev. Protesti, ki so se začeli kot nasprotovanje korupciji, so se razširili v uničevanje javne in zasebne lastnine, kar je privedlo do odstopa predsednika vlade, potem ko so protestniki zažgali parlament. Razlog za proteste je bila prepoved več socialnih platform, kar je sprožilo nemire.

Zvezna vlada je podpisala sporazum z Akcijskim odborom Džamu in Kašmir Avami (JAAC) o končanju nemirov v Azad Džamu in Kašmirju (AJK). Medtem pa so v Gruziji policisti uporabili vodne topove in poper sprej proti protestnikom, ki so poskušali vdreti v predsedniško palačo med lokalnimi volitvami.

V ZDA so potekale državne in lokalne volitve, ki so pritegnile pozornost na nacionalni ravni, vključno s tesnimi guvernerskimi tekmami v New Jerseyju in Virginiji, županskimi volitvami v New Yorku in pomembnim glasovanjem v Kaliforniji. Hkrati se stopnjuje boj za volilno pravico, saj Donald Trump in njegovi podporniki poskušajo omejiti dostop do volišč, kar povzroča zmedo in zaskrbljenost med volivci. Volitve so pritegnile pozornost Donalda Trumpa, ki je bil posebej dejaven na področju županskih volitev v New Yorku.

Predsednik Salvadorja Nayib Bukele je v pogovoru za priljubljenega španskega ustvarjalca vsebin na platformi YouTube izrazil pripravljenost na podaljšanje svojega vladanja še za dodatnih deset let. Bukele, ki je na položaj prvič stopil leta 2019, trenutno služi svoj drugi zaporedni mandat, čeprav opozicija trdi, da je bila njegova ponovna izvolitev v nasprotju z ustavo srednjeameriške države. Predsednik je pojasnil, da bi v primeru lastne odločitve na položaju ostal do leta 2035, čeprav se je s soprogo predhodno dogovoril o umiku iz politike po letu 2029. Njegova stranka, ki ima popoln nadzor nad parlamentom, je julija letos izvedla ustavne spremembe, ki so odpravile omejitve predsedniških mandatov in podaljšale njihovo trajanje s petih na šest let. Te spremembe Bukeleju omogočajo kandidaturo za tretji zaporedni mandat na volitvah, ki so predvidene za leto 2027. Pravni strokovnjaki v Salvadorju in tujini opozarjajo na sporno naravo teh ustavnih posegov, saj naj bi spodkopavali demokratične temelje države. Bukele, ki se je v preteklosti sarkastično označil za "najbolj kul diktatorja na svetu", svojo priljubljenost gradi predvsem na strogih ukrepih proti toTolpam, ki so drastično zmanjšali stopnjo kriminala v državi.

Madžarski premier Viktor Orban po poročanju Bloomberga razmišlja o tem, kako obdržati oblast ne glede na izid parlamentarnih volitev prihodnje leto. Razmišlja naj celo o tem, da bi prevzel položaj predsednika države in spremenil ustavo, s čimer bi predsedniško funkcijo okrepil in jo postavil na vrh oblasti.

Po svetu potekajo množični protesti, ki odražajo nezadovoljstvo z delovanjem političnih sistemov in naraščajočo zaskrbljenost mladih generacij glede korupcije, podnebnih sprememb in ekonomske neenakosti. V Združenih državah Amerike so potekali protesti proti politični agendi Donalda Trumpa. Medtem so strokovnjaki Združenih narodov pozvali Nemčijo, naj preneha s kriminalizacijo in zatiranjem aktivizma, ki izraža solidarnost s Palestino, saj menijo, da to spodkopava temeljne demokratične svoboščine.

Donald Trump je ponovno priznal ustavne omejitve glede tretjega mandata in izjavil, da mu ni dovoljeno kandidirati. Hkrati pa je Toyota zanikala zavezo o 10 milijardah dolarjev naložb v ZDA, ki jo je omenil Trump med obiskom Japonske.

Polkovnik Michael Randrianirina je prisegel kot predsednik Madagaskarja po vojaškem udaru, ki je sledil protestom mladih in prisilil nekdanjega predsednika Andryja Rajoelino v beg. Državni udar in politična nestabilnost bi lahko otežila ameriške načrte za pridobivanje kritičnih mineralov na Madagaskarju.

V Ekvadorju je bilo več kot 13,9 milijona volivcev pozvanih, da na referendumu glasujejo o štirih vprašanjih, ki bodo določila politično prihodnost države. Referendum je vključeval odločanje o novi ustavi in prisotnosti tujih vojaških baz.

Ustavno sodišče Indonezije je potrdilo, da morajo se policisti, ki želijo zasedati položaje zunaj policije, torej civilne položaje, odpovedati svoji službi v policiji ali se upokojiti. Ta odločitev zapira vrzel, ki je omogočala aktivnim policistom zasedanje civilnih položajev.

Pakistanski minister za pravo, Azam Nazeer Tarar, je v državnem zboru predložil predlog 27. ustavnega amandmaja, potem ko ga je senat potrdil z dvotretjinsko večino kljub protestom opozicije. Predlog zakona je bil vložen po uspešnem prehodu skozi senat, kjer je dobil potrebno podporo. Razprava in glasovanje o predlogu sta predvidena v državnem zboru.